V Sloveniji obstaja sistem zdravstvenega zavarovanja, ki je sestavljen iz dveh delov – obveznega in dopolnilnega zavarovanja. Dopolnilno zavarovanje se pogosto imenuje tudi dodatno zdravstveno zavarovanje. Ko imamo urejeno obvezno in dopolnilno zavarovanje, nam ob obisku zdravnika ni potrebno plačati dodatnih stroškov. Ko posameznik sklene zavarovanje, začne veljati en dan po dnevu sklenitve. Če oseba na primer zavaruje danes, bo začelo veljati jutri, ne glede na to, kdaj je podpisala pogodbo. Vendar pa, če je določena čakalna doba za zavarovanje, se začetek kritja začne šele po tem časovnem obdobju. Če posameznik sklene zavarovanje zadnjo minuto dneva, bo zavarovanje začelo veljati ob polnoči, v kolikor ni določene čakalne dobe.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji
Cena dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kot je navedena v ceniku, velja le za tiste posameznike, ki sklenejo zavarovanje v predpisanem roku. Če ima oseba že več kot eno leto urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje in se nato odloči, da bo sklenila tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, se bo morala soočiti s plačilom dodatnega zneska za premijo. Kakšno doplačilo na premijo bo morala plačati, je odvisno od različnih dejavnikov, ki so navedeni v ceniku zavarovalnice. Obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji plača približno 70% stroškov zdravstvenih storitev, medtem ko dopolnilno zdravstveno zavarovanje plača preostalih 30%. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje nadgrajuje obvezno zdravstveno zavarovanje in se lahko uporablja le, če ima posameznik tudi urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Kaj točno krije obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je določeno s pravnimi predpisi v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Če želite preveriti, ali imate urejeno obvezno in dopolnilno zavarovanje v Sloveniji, lahko uporabite aplikacijo, ki jo je razvil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v sodelovanju z zavarovalnicami za prostovoljna zdravstvena zavarovanja. Aplikacija vam omogoča preverjanje vaših podatkov o urejenosti zdravstvenega zavarovanja, vključno z obveznim in dopolnilnim zavarovanjem, kar je mogoče storiti neposredno prek aplikacije. Vendar pa obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije vseh zdravstvenih storitev v celoti, zato obstaja potreba po dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Dopolnilno zavarovanje, ki si ga lahko uredimo pri izbrani zavarovalnici, krije razliko v stroških, ki jih moramo plačati za določene zdravstvene storitve, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Namen dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je, da zmanjša stroške zdravstvenih storitev, ki jih moramo plačati sami.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje po dopolnjenem 18. letu starosti
Ko oseba dopolni 18 let, izgubi status študenta, se zaposli ali študent dopolni 26. let, obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije več vseh zdravstvenih storitev v celoti. Za kritje teh doplačil postanejo zavezanci za dopolnilno zavarovanje. Zato si morajo posamezniki v Sloveniji izbrati primerno dopolnilno zavarovanje pri izbrani zavarovalnici. Če se nekdo odloči za sklenitev dopolnilnega zavarovanja kasneje, se lahko doplačilo na premijo poveča za 3% na vsako polno leto od datuma, ko posameznik ni imel urejenega dopolnilnega zavarovanja.
Zanimivo dejstvo pa je, da se kar 95% študentov, ki dopolnijo 26 let, odloči za ureditev obveznega zdravstvenega zavarovanja preko ZZZS in dopolnilnega zavarovanja pri izbrani zavarovalnici, saj obvezno zavarovanje ne krije vseh zdravstvenih storitev v celoti. Enako velja za študente, ki izgubijo status, saj se bodo morali tudi oni odločiti za sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zavarovanje je na voljo tudi študentom, ki se zaposlijo med študijem. Dopolnilno zavarovanje je dodatno zavarovanje, ki dopolnjuje obvezno zdravstveno zavarovanje. Če imate urejeno obvezno in dopolnilno zavarovanje, ne boste imeli dodatnih stroškov pri uporabi zdravstvenih storitev.
Doplačilo na premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji
Cena dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je odvisna od vas in od datuma, ko se odločite za sklenitev zavarovanja. Če z zavarovanjem ne počakate dovolj dolgo, se lahko zgodi, da boste morali doplačati premijo. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zavarovalnicam nalaga, da določijo doplačilo na premijo za nove zavarovance, ki nimajo dopolnilnega zavarovanja več kot eno leto od sklenitve obveznega zdravstvenega zavarovanja. To se naredi tako, da se osnovna premija zavarovalnice zviša za 3% za vsako leto nezavarovanosti. To pomeni, da se cena dopolnilnega zavarovanja z višino nezavarovanosti poveča.
Cena dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je odvisna od vas in od datuma, ko se odločite za sklenitev zavarovanja. Zamudniki, ki zavarovanja ne sklenejo pravočasno, morajo plačati doplačilo na premijo. Doplačilo na premijo pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju obstaja v Sloveniji od leta 2006. Za osebo, ki se je zaposlila pred letom 2016 in nikoli ni plačevala dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, znaša doplačilo na premijo 39%. Vendar je doplačilo omejeno navzgor in ne more preseči 80% osnovne premije. Čakanje in doplačilo na premijo sta sankciji, ki se nanašata na zavarovance, ki ne sklenejo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pravočasno. Čakalna doba se zdi razumljiva, saj brez nje bi lahko zavarovanci sklenili zavarovanje tik pred obiskom zdravnika in po potrebi odjavili zavarovanje po zdravljenju. Večina ljudi tudi razume, da so čakalne dobe potrebne za zagotavljanje ustreznega financiranja zdravstvenega sistema.
Razlogi za doplačilo
Doplačilo na premijo pa nima tako očitnega razloga. V preteklosti nismo plačevali premije, vendar smo morali še vedno plačati za zdravstvene storitve, ki smo jih potrebovali. Zakaj bi morali zdaj plačevati višjo premijo, če v preteklosti morda nismo potrebovali veliko zdravstvene oskrbe? To se ne zdi logično. Razlago za doplačilo na premijo lahko najdemo v želji države, da spodbuja zavarovance, da je finančno smiselno plačevati premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja že v mlajših letih. Če zavarovanci tega ne storijo, jim na starost grozi plačilo vseh zamujenih plačil in višjih stroškov.