V zadnjih desetletjih se je po Sloveniji močno razširil španski rdeči lazar, predvsem zaradi uvoza lončnic in zemlje, v kateri so bila prisotna jajčeca. Polži na vrtu se najraje zadržujejo na vlažnih in senčnih mestih, zato je pomembno odstraniti njihove skrivališča. Vlažno podnebje in ugodne temperature mu omogočajo hitro razmnoževanje ter širjenje. Vrtičkarji se s to težavo srečujejo skoraj vsako sezono, čeprav bi bilo škode precej manj ob doslednem upoštevanju preverjenih načinov zaščite vrta.
Urejena okolica zmanjša pojav polžev
Travo ob robovih vrta redno kosimo, pospravimo odpadlo listje in odstranimo plevel. Veliko težav povzroča tudi kompost v neposredni bližini gredic, posebej če ni dovolj razgrajen. Zastirka mora ostati zračna in ne preveč mokra, saj vlaga ustvarja odlične pogoje za razvoj polžev. Konec poletja in v jesenskem času polži na vrtu odlagajo jajčeca v zemljo, kjer prezimijo. Zato je koristno prekopavanje tal v suhem vremenu, saj se jajčeca izpostavijo soncu in izsušitvi. Pri zelo vlažni zemlji moramo biti previdni, saj lahko neprimeren čas obdelave povzroči še hitrejši razvoj mladih polžev. Pomembno je tudi redno odstranjevanje plevela ter dovolj prostora med rastlinami, saj pregoste zasaditve zadržujejo vlago.
Ročno pobiranje in pasti so zelo učinkoviti
Največ polžev opazimo zvečer in zgodaj zjutraj, zato je takrat njihovo pobiranje najbolj učinkovito. Pri iskanju je dobro pregledati širšo okolico vrta, saj sepolži na vrtu lahko premikajo tudi več metrov daleč. Za privabljanje polžev lahko uporabimo mokre krpe, kupčke trave, star papir ali lesene deske, pod katerimi poiščejo zavetje. Med najbolj priljubljenimi vabami so rezine jabolk, banana, surov krompir in koruzni zdrob. Veliko vrtičkarjev uporablja tudi pivo, nalito v kozarec, zakopan v zemljo, saj njegov vonj polže hitro privabi. Po dežju je priporočljivo tekočino zamenjati, da past ostane učinkovita.
Mehanske ovire otežijo dostop do rastlin
Za zaščito gredic se pogosto uporabljajo različni materiali z grobo ali ostro strukturo, preko katerih se polži na vrtu težje premikajo. Ob robove vrta lahko nasujemo žagovino, hrastovo skorjo, pesek, pepel, otrobe ali zdrobljene jajčne lupine. Takšne ovire pomagajo predvsem v suhem vremenu, njihov učinek pa se po dežju zmanjša. Dolgotrajnejšo zaščito omogoča tudi zeolitna moka BioZE v kombinaciji z organskim gnojilom Neem cake. Mešanica polže izsuši in zmanjšuje možnost odlaganja jajčec. Pri različnih gelih za zaščito vrta pa je potrebna previdnost, saj pogosto vsebujejo snovi, ki niso primerne za uporabo v bližini vrtnin.
Številne rastline s svojim vonjem ali sestavo polžem niso prijetne, zato jih pogosto uporabljamo za naravno zaščito vrta. Med najbolj znanimi so timijan, žajbelj, meta, origano, pelin, česen, ognjič, koromač, bezeg in rman. Koristne so tudi kapucinke, plavica, šetraj, preslica, kalifornijski mak ter nekatere druge vrste, ki zmanjšujejo prisotnost polžev v bližini gredic.