Istrska malvazija kot simbol vinske tradicije

Flišno gričevje slovenskega Primorja ponuja idealno okolje za rast vinske trte malvazije in proizvodnjo vrhunskih vin. Na voljo je kvalitetna malvazija – naroči na drinx.si. Zahvaljujoč specifičnim klimatskim razmeram, mineralno bogati zemlji ter izkušenim vinarjem, vino s tega območja lahko popolnoma izrazi svoj poln potencial, kar se odraža v izjemnih okusih in aromah njihovih vin. Sorta vinske trte ima izjemno raznoliko zgodovino, ki sega nazaj v čase Peloponeza v Grčiji, kjer je bila prvič omenjena v okolici mesta Monemvasia. Njeno pot je kasneje zaznamovala križarska pot na Apeninski polotok, kjer se je hitro razširila po Sredozemlju, vključno z jadranskim območjem, ter celo na Kanarske otoke, kjer se je prilagodila različnim podnebjem in pridelovalnim pogojem. Pojem “Monemvasia” izhaja iz grškega izraza, ki pomeni “pristanišče z enim izhodom”. V srednjem veku so ladje Beneške republike v Monemvasiji natovarjale vino, ki ni bilo le s Peloponeza, temveč tudi z drugih grških otokov. Ta vina so bila namenjena predvsem bogatejšim slojem po vsem Sredozemlju.

Raznolikost v Italiji

Malvazija je bila v Italijo prinesena s strani beneških trgovcev iz Grčije. Najbolj razširjena je v regiji Friuli-Venezia Giulia, kjer najdemo vinograde v Collio DOC in Isonzo DOC. V severnih regijah Italije so vina znana po aromatičnosti in visokih kislinah. V osrednjem delu države pogosto prispeva k zvrstnim vinom, ki pridobijo globino in kompleksnost. Na jugu pa so vina pogosto bogatejša, intenzivnejša in polnejšega telesa. Če načrtujete potovanje po Italiji, ne pozabite obiskati vinskih kleti in uživati v pokušini različnih stilov.

 malvazija

Prisotnost v zahodni Sloveniji

Čeprav ime malvazija opisuje različne sorte vinske trte po svetu, ima v Sloveniji svojo lastno identiteto. Prvič se je pojavila okoli 13. stoletja na območju Istre in nato na slovenskem Primorju. Danes je gojena na koprskih gričih, Krasu, v Vipavski dolini ter v Goriških brdih. Kljub sorodnosti z drugimi sortami malvazije je istrska malvazija postala lokalno priljubljena sorta, ki se je razvijala skozi stoletja. Najdemo jo predvsem v zahodnem delu Slovenije, kjer prevladuje bolj mediteransko podnebje, idealno za gojenje te vinske trte. Slovenski vinarji radi eksperimentirajo z različnimi načini pridelave in staranja malvazije, vključno z organskimi in biodinamičnimi metodami. Zaradi te raznovrstnosti lahko najdemo širok spekter stilov malvazije, od lahkih in svežih do bogatih vin s polnim telesom, primernih za vsako priložnost.

Razširjenost na Hrvaškem

Na Hrvaškem je malvazija istarska najbolj razširjena sorta vina. Posebej je priljubljena v poletnih mesecih zaradi svoje svežine in igrive, sadne narave. Okusi te vinske sorte pogosto odražajo note marelic ali breskev, spremljajo pa jih cvetne arome, pogosto zaznamo vonj akacije. V ozadju se lahko pojavi tudi nekaj mineralnosti in mandljevih not. Vino je odlična izbira za jedi s prepoznavnim okusom morja, kot so ribe na žaru, ostrige, rižote, testenine in solate, ki vabijo k uživanju v vročih poletnih dneh.

Aroma in uporaba istrske malvazije

Istrska malvazija je suho vino z bogato aromo, ki izraža značilnosti lokalnega terroirja. Zaradi svoje osvežujoče kisline in polnega okusa se odlično ujema s številnimi jedmi. Najboljše se poda k morskim jedem. Poleg tega je priljubljena izbira tudi kot desertno vino, ki zaključi obrok s pridihom sladkobe in svežine. Istrska malvazija je verjetno avtohtona slovenska sorta, čeprav se njeno ime lahko povezuje z drugimi malvazijami, ni genetsko povezana z njimi. Kljub temu pa obstaja veliko različnih genetskih zasnov malvazije v Sredozemlju, kar dodaja kompleksnost njeni identifikaciji.

Raznolikost in izzivi pri identifikaciji

Ampelografi poročajo o različnih številih sort malvazije, kar ustvarja zmedo in negotovost. Brez natančnih genetskih raziskav, ki bi omogočile razlikovanje med posameznimi sortami, bo raznolikost malvazij ostala nedorečena. To kaže na kompleksnost te vinogradniške sorte in potrebo po nadaljnjih znanstvenih raziskavah. Istrska malvazija se je v vinorodnih okoliših Primorske uveljavila kot nepogrešljiva bela sorta, še posebej v slovenski Istri, kjer velja za kraljico med vsemi belimi sortami. Njena značilna aroma in visoka kakovost vina predstavljata pomemben del bogate vinogradniške dediščine tega območja. V istrskih kleteh doživlja pravo renesanso, saj njena priljubljenost nenehno narašča med ljubitelji vina.

Vsestranskost malvazije v sodobnem vinarstvu

Malvazija je vinarjem v velik navdih zaradi njenih mnogih možnosti in prilagodljivosti. Lahko jo predstavijo kot lahko, sveže vino, starano v velikih sodih ali barikih, ali pa kot malvazijo z dolgo maceracijo, ki spominja na rdeča vina. Poleg tega ni redkost najti tudi sladke malvazije, pridelane iz sušenega grozdja, ali pa malvazijo kot penino, kar kaže na njen izjemen potencial v različnih stilskih izvedbah.

Srednjeveške sladke malvazije

V srednjem veku so bile malvazije znane po svoji sladkosti. Benečani so kot glavni trgovci z vinom v Sredozemlju imeli svojo vinsko bazo v Monemvasiji na Peloponezu v Grčiji. Čeprav takrat še niso ločili sortnih vin, je bilo pomembno, da je vino prihajalo iz uglednih vinogradniških območij. Ime Monemvasia je postalo sinonim za kakovostno vino, ki se je kasneje verjetno ohranilo za različne lokalne sorte po Sredozemlju.

Malvazija

Zgodovinski podatki o vinogradništvu v Istri

Danes je v hrvaški Istri zasajenih približno pet tisoč hektarjev vinogradov, od tega je tri tisoč hektarjev posvečenih malvaziji. V slovenskem delu Istre prevladuje refošk, s katerim je zasajenih 830 hektarjev, medtem ko malvazija pokriva 530 hektarjev. Zgodovinski podatki kažejo, da je bilo ob koncu 19. stoletja v Istri zasajenih neverjetnih 47 tisoč hektarjev vinogradov, kar je trikrat več kot celotna slovenska površina vinogradov danes.

 

Rate this post